Karmann Ghio spremlja zanimiva zgodba. Volkswagen je na prelomu stoletja prodajal le dva, oblikovno dokaj nezanimiva modela – Hrošča in T1. Ker kupci z dovolj denarja niso želeli ljudskega avtomobila, se je moral Volkswagen zganiti in pripraviti nov avtomobil, ki bi zlahka pometel s konkurenco. S podobnimi težavami so se srečavali tudi drugi proizvajalci, med njimi jr izstopal Chrysler. Američani so se obrnili na italijanskega karoserista Ghio in se dogovorili za oblikovanje serije ”sanjskih” avtomobilov. Na koncu so naredili le nekaj teh modelov, neizdelan je ostal le en primerek. Ja, pravilno ste uganili – kasneje je ta model postal Volkswagen Karmann Ghia.

Volkswagen je tisti čas sodeloval z nemškim oblikovalcem Karmannom, ki naj bi izdelal njihovega novega paradnega konja. Pri Karmannu so potrebovali zunanje oblikovanje, zato so se obrnili na Ghio in po spletu okoliščin uporabili star Chryslerjev dizajn, ga priredili in namestili na osnovo Hrošča. Vodilnim pri Volkswagnu je bilo všeč, kar so videli. Leta 1955 je iz proizvodnega traku v mestu Osnabrück zapeljal prvi avtomobil, ki je bil označen kot model z letnico 1956.

Uspeh na dlani

Avtomobilisti in javnost so takoj vzljubili čudovit videz in ročno izdelavo, vendar jih je zmotilo pomanjkanje moči. Nekoliko presenetljivo so v Karmann Ghio vgradili agregat s 25 kilovati, enak je bil nameščen v Hrošču. Videz in izdelava sta potrjevala njegov športni značaj, a je vse pokvaril motor, ki je bil vse prej kot športen. Za tisti čas so namestili sicer razmeroma dobro vzmetenje, zato je s čudovitim videzom in konkurenčno ceno Karman Ghia postal razmeroma dobro prodajan model. V prvem letu so prodali malce več kot 10.000 enot, ob prihodu kabrioleta leta 1958 pa se je letna prodaja dvignila na 18.000 enot. Prodajne številke so počasi rasle in v poznih šestedesetih letih so na letni ravni izdelali že 33.000 enot. V skoraj dvajsetih letih proizvodnje so izdelali 362.601 kupejev in 80.881 kabrioletov, zato Karmann Ghia danes velja za enega najbolj zaželjenih starodobnih Volkswagnov.

Karmann

Karmann GmbH iz Osnabrücka ni bil le Volkswagnov izdelovalec posebnih vozil, temveč je šlo za samostojno podjetje z bogato zgodovino. Več kot 120 let so izdelovali lupine za različne avtomobilske proizvajalce ter orodje in nadomestne dele za številna druga podjetja. V času gospodarske krize je leta 2009 Karmann bankrotiral, dele podjetja pa so kupila druga večja podetja, med njimi tudi Volkswagen.

Začetki segajo v leto 1901, ko je Wilhelm Karmann kupil podjetje Klases, ki je izdelovalo karoserije že od leta 1874. V trenutku je spremenil ime podjetja, naslednje leto pa so pričeli izdelovati karoserije. Do začetka 1. svetovne vojne so izdelovali karoserije za Opel, Minervo in FN. Velik delež vseh so bili kabrioleti. Ker so v času vojne prodali izredno malo takšnih modelov, je bila rast zelo počasna vse do leta 1921. Tega leta so prejeli veliko naročilo podjetja AGA, zato so razširili proizvodnjo. Postali so vse bolj uspešni in proizvajalci vozil so se nanje vse pogosteje obračali za izdelavo karoserij.

Wilhelm je odšel v ZDA, kjer se je podučil o najnovejših metodah izdelave karoserij. Do takrat so pri njih karoserije oblikovali starinsko – lesen kalup so oblekli z kovino. Leta 1929 je sledil nov padec in podjetje je rešila pogodba s proizvajalcem vozil Adler. Kasneje so pričeli tudi izdelovali karoserije za Fordov Model A kabriolet. Do začetka 2. svetovne vojne so zaposlovali 600 ljudi, na žalost pa so skoraj celotno tovarno uničile bombe zavezniških letal. Po koncu vojne so se stvari odvijale v podobni smeri kot v Wolfsburgu. Britanci so prevzeli, kar je ostalo od tovarne in jo uporabljali kot obrat za popravilo. Posel ni cvetel in povpraševanje po kabrioletih je bilo nično. Karmann je imel zopet srečo, saj je leta 1948 začel sodelovati s Volkswagnom.

Leta 1948 sta podjetji Hebmüller in Karmann pričeli skupno delo s Volkswagnom. Izdelati so morali brezstrešnega Hrošča, Hebmüller je bil zadolžen za izdelavo modela z dvema sedežema, Karmann pa s štirimi sedeži. Volkswagen je odobril oba prototipa in pri Hebmüllerju naročil 2.000 enot, pri Karmannu pa 1.000 enot. Prvi, dvosedežni model, bi moral biti bolj iskan, toda po nekaj mesecih proizvodnje je  leta 1949 ogenj popolnoma uničil tovarno Hebmüllerja. Izdelali so le 700 primerkov, a ker niso uspeli ponovno zagnati proizvodnje, so leta 1952 bankrotirali. V tem času so pri Karmannu izdelali vsaj dvanajst dvosedežnih kabrioletov.

Toliko bolje je šlo Karmannu, kjer so zagnali proizvodnjo leta 1949 na osnovi nove izvozne Hroščeve arhitekture. Leta 1950 so izpolnili prvo naročilo, do avgusta istega leta pa so izpolnili še eno naročilo 10.000 brezstrešnih Hroščev. Karmann Beetle kabriolet je imel nameščene karoserijo, nos, blatnike in sprednji ter zadnji odbijač enak kot pri običajni različici Hrošča. Ostale dele so izdelali pri Karmannu, te pa so jim pripeljali iz Wolfsburga. Ker so avtomobile izdelovali ročno, je bil vsak nekoliko drugačen, posebej pa so izdelali sprednji in zadnji del – ob združitvi obeh delov so tako lahko nadzorovali debelino luknje pri vratih.

Leta 1952 je Wilhelm umrl in posle je prevzel sin Wilhelm mlajši. Mladi izučeni inženir je bil dober prijatelj Italijana Luigija Segreja, ki je bil lastnik in glavni oblikovalec pri Carrozzeria Ghia iz Turina. Pri Volkswagnu so na podlagi dobrega prejšnjega sodelovanja Karmanna zaprosili za obliko novega športnega avtomobila, toda vsak predlog so zavrnili. Wilhelm je nekoč to omenil Segreju, ki je imel nekaj svojih idej še iz sodelovanja s Chryslerjem. Brez da bi kdo vedel, je Segre na podlagi prejšnjih idej izdelal študijo športnega avtomobila, ki je slonel na Hrošču. Leta 1953 je z njo popolnoma presenetil Wilhelma mlajšega. Dr. Nordhoff in Dr. Feuereisen sta pregledala prvi prototip in navdušeno naročila izdelavo prvih proizvodnih prototipov. Po nekaj prilagoditvah je Karmann Ghia zapeljala iz proizvodnje.

V začetnem stadiju proizvodnje pri Karmannu niso imeli dovolj velikih strojev za krivljenje velikih kosov kovine, zato so morali med seboj zvariti manjše kose. Še danes se pri obnavljanju ljudje čudijo zvarom na nenavadnih mestih.

Avtomobilizem.com (Vir: Goldenbug, Karmannghiaconnection, Wikipedia, Volkswagen. Foto: Volkswagen, Karmann.)