TRANSPORTER
VW Transporter oziroma z drugimi besedami VW type2 je (bil) majhen, kompakten kombi, ki pride v poštev za prevoz različnega blaga in ljudi. T1-ko, so začeli delati leta 1947. Obstajale so različne izvedbe, ki so bolj ali manj enotne, skozi vse generacije.
- Dostavnik brez stranskih oken in zadnjih sedežev
-Dostavnik s povišano streho
-Kombi s stranskimi okni in odstranljivimi zadnjimi sedeži
-Kombi z bolj udobno notranjostjo, kot avtomobil (Bus oz. Caravelle)
-Kombi s stranskimi in strešnimi okni in platneno streho (Samba Bus oz. Deluxe Microbus)
-Pick-up z enojno kabino (z možnostjo navadnega ali širokega kesona)
-Pick-up z dvojno kabino, dve vrsti sedežev (Crew Cab Pick-up)
-Kombi za kampiranje (Westy)
-Kombiniran kombi za kampiranje in prevoz ljudi (Multivan od tretje generacije naprej)
-Syncro verzija (višje podvozje in 4x4 pogon z zelo močnim motorjem) od T2 naprej
-Pa tudi posebne izvedbe od rešilca do gasilca
VW T1
Kot smo že povedali, so ga začeli proizvajat leta 1947 in ga v Nemčiji delali do leta 1967, v Braziliji pa še do leta 1975. Poganjali so ga zračno hlajeni bokser motorji. Prvi motorji so bili isti kot v hrošču, 1,2 litrski motorji, ki so razvili 25KM in so bili nameščenimi zadaj. Obstajalo je kar nekaj različic motorjev, zadnji, najmočnejši motor pa je bil 1,5 litrski in je dosegel že 44KM.
Transporter T1 se deli še na verzije T1a, T1b in T1c. T1a je bila zgodnja različica T1-ke in so jo delali do leta 1955. Potem je nastopil T1b, ki je imel ogromen pokrov motorja, podaljšano streho čez sprednja okna in 15“ kolesa namesto originalnih 16“. Od leta 1963, ko so zadnja vrata postala širša (kot na T2) pa se je ta model imenoval T1c.
Vsak T1 je imel sprednjo deljivo okno (ki se je odprlo) in okno na voznikovih in sovoznikovih vratih. Navadna kombi izvedba, je imela 11 oken, imenovana tudi 3 okenska verzija, zaradi 3 stranskih oken. Bila je tudi izvedba z 13 okni, ki je imela 4 stranska okna, tista s 15 okni pa se je že imenovala deluxe verzija in je imela zadaj dve kotni okni, vendar ni bila na voljo v Evropi. Obstajali sta tudi verziji s 21 in 23-imi okni in sta imeli na vsaki strani 4 mala strešna okna, verzija s 23 okni pa je imela še zadaj dodatni 2 kotni okni.
VW Transporterji T1 v različnih izvedbah.
VW Transporter T2
Druga generacija VW Transporterja se je začela proizvajat leta 1968 in se je v Nemčiji proizvajala, vse do leta 1979. Potem se je proizvodnja preselila v Mexico leta 1980, kasneje pa še v Brazilijo leta 1996, kjer malo spremenjeno T2-ko, delajo še danes.
Pri T2-ju so odstranili razdeljeno šipo, in jo zmenjali v eno veliko. Kombi je postal večji in težji. T2a je poganjal 1,6 litrski motor, ki je razvil 48KM in je bil malo večji od motorja v T1-ki. Sledil je model T2b, ko je bil leta 1971 predstavljen novi 1,6 litski motor. Spredaj so navadne zavore nadomestili diski, pa tudi nova kolesa so imela odprtine za hlajenje zavor. V letu 1972 so naredili večji motorni prostor, da je bilo dovolj prostora za vgraditev 1,7 in 2,0 litskega motorja, ki so jih uporabljaji VW typ4. zato so morali povečati tudi line za dovod hladnega zraka, da bi bil tudi večji (seveda zračno hlajeni) motor, dobro priskrbljen. Motor typ4 je postal standard, za T2-ke namenjene v Ameriko in Kanado. Leta 1973 je bilo ta motor tudi mogoče kupiti z avtomatskim menjalnikom, to leto pa so se zvrstile tudi druge spremembe. Smerokazi so prej bili spodaj, malo nad odbijačem, sedaj, pa so jih prestavili nad lučmi in sicer zraven rež za hlajenje. Naredili so tudi večje zadnje luči in spremenili sprednji odbijač, da so ustrezali Ameriškemu standardu. Sledilo pa še je zmanjšanje VW emblema spredaj, na maski. Ker je T2 že imel robusten typ4 motor, pri katerem je bilo poskrbljeno za dosti navora (saj moči niso dajali takšne pozornosti), je bil dobra osnova za naslednji korak. Sprememba v 4x4 vozilo, imenovano VW Transporter T2 Syncro. Syncro verzija pa se nadaljuje tudi skozi naslednje verzije typ2. Na začetku leta 1990 pa je prišla ven verzija T2b, ki je imela za 10cm povišano streho, namenjena pa je bila za južni in srednje ameriški trg. Delali so ga tudi v Mexicu in sicer do leta 1991. Zanimivost je bila v tem, da so uporabili 1,6 litrski typ1 motor. Seveda pa, kot sem že omenil, delajo T2c še zdaj v Braziliji. Brazilske T2-ke so vodno hlajene in jih takoj prepoznamo po velikem črnem hladilniku spredaj na maski.
VW Transporter T2a, tukaj lahko opazite spodaj nameščene smerokaze in veliki VW emblem.
VW Transporter T2b, tukaj lahko opazite zgoraj nameščene smerokaze in manjši VW emblem.
VW Transporter T2 ”Silverfish”, zadnja, omejena verzija T2-ke, preden so zaključili proizvodnjo v Evropi.
VW Transporter T2, narejen v Braziliji.
VW Transporter T3
T3 (znan tudi kot T25 v Angliji ter na Irskem in kot »Vanagon« v Kanadi in Ameriki) se je začel proizvajati leta 1979. Delali so ga do leta 1991, Syncro verzijo pa še leto dlje. Bil je enako dolg in visok kot T2, vendar širši za 12cm. Notranjost je postala prostornejša, kar so pridobili z nižanjem motornega prostora. Tudi zadnja vrata so postala dosti večja, kot pri predhodniku. Vzmetenje in vsi mehanski deli, so bili v celoti spremenjeni, tudi zaščita za čelno trčenje se je izboljšala.
Do leta 1982 so uporabljali še zračno hlajen motor iz T2-ke. So pa že od leta 1981 bili na voljo zračno hlajeni dizelski motorji, leta 1984 pa so prišli še bencinski vodno hlajeni motorji. T3-ko je poganjalo veliko različnih motorjev. To so bili 1,6L in 2.0L zračno hlajeni motorji z 50KM in 70KM (2,0L); 1,9L in 2,1L vodno hlajeni motorji, z močmi 60KM, 78KM in 112KM (2,0L), v ponudbi pa je bil še 1,9L motor s turbo polnilnikom, ki je dosegel 70KM. Ko so v Nemčiji tretjo verzijo VW typ2 že nehali izdelovati, so jih začeli delati v Grazu za potrebe pošte in vojske, vse do leta 1992. V južni Afriki pa so ga malo spremenili in delali do leta 2002. Med samo proizvodnjo, v Evropi, pa ga niso veliko spremenili, ena majhna spremembica, pa je recimo sprememba luči iz okroglih, v pravokotne in dodane spodnje reže na maski, ki jih prvi model ni imel.
VW Transporter T3 – prva verzija, ki še nima spodnjih rež na maski, kar pomeni, da ima zračno hlajeni motor.
VW Transporter T3, letnik 1980 z okroglimi lučmi in spodnjo masko. Kar pomeni, da je že vodno hlajen motor.
VW Transporter T3 Caravelle Syncro.
VW Transporter T4
No, pa smo že pri četrtem članu VW Transporterjev imenovanem T4 (v Ameriki Eurovan). Izdelovati so ga začeli leta 1990. T4 je bil deležen zanimive spremembe in sicer je prvi transporter, ki ima motor postavljen spredaj. Nekateri ljubitelji transporterjev so pravili da je konec dobe klasičnega VW typ2, vendar temu ni bilo tako, saj je doživel izjemen uspeh. Sprednje nameščen motor mu je omogočil še več nadgradenj, od velikih kesonov, do rešilske nadgradnje. Novi motorji, so imeli 4, 5, ali 6 cilindrov, najbolj popularni pa so postali TDI dizelski motorji. Leta 1994 je T4-ko čakala še sprememba. In sicer majhna preobrazba sprednje maske (predvsem se opazijo preoblikovane luči), ter sprememba motornega prostora, da so vanj lahko namesti 6 cilindrski VR6 motor. Verzije s prejšnjimi motorji in verzijo z VR6 motorjem zlahka ločimo. Zato, ker verzij s starejšimi motorji niso nič spremenili, in so se enake prodajale naprej, saj nove spremembe niso bile tako drastične. Da so ohranjali tradicijo, so ljubitelji ti dve verziji poimenovali v T4a in T4b. T4 se je proizvajal vse do leta 2003.
VW Transporter T4
VW Transporter Westfalia
VW Transporter T4 s prenovljeno masko, značilno za motor VR6.
Za konec pa še ena skupinska slika vseh štirih modelov skupaj.
Avtor Aljaž Vidovič