PASSAT
Od leta 1973 in od prve predstavitve avtomobila, ki so ga v Wolfsburgu na začetku sprejeli s skepticizmom, predvsem na račun tesnih sorodstvenih vezi s prvo generacijo audija 80. O tem priča tudi legendarni stavek: „Haben die Ingolstädter sich schon wieder eingemischt?“, ki ga je na predstavitvi izrekel eden izmed tedanjih Volkswagnovih inženirjev.
»So se v Ingolstädtu ('njegovi prebivalci', odnosno zaposleni pri znamki Audi) znova vmešavali?« S tem vprašanjem so se v Wolfsburgu leta 1973 burno odzvali na glasno 'klik-klak' delovanje vklopljenih smernikov, ker so v novega passata sami želeli vgraditi stikala, ki ob vklopu ne oddajajo veliko 'hrupa'. Razlog za 'glasna stikala' v prvem passatu (B1 / 1973-1980) je razviden ob upoštevanju dejstva, ki pravi, da je prvi passat do obeh zadnjih C karoserijskih stebričkov popolnoma tehnološko identičen s prvo generacijo audija 80 čeprav so v Wolfsburgu ob tem poskrbeli za temeljito vizualno diferenciacijo, ker so novega passata na začetku ponujali samo v dveh 'fastback in sedan' različicah, ker so se tretja in peta karoserijska vrata, ki prvega passata uvrščajo med klasične kombilimuzine pojavila šele kasneje, medtem ko je audi 80 nastajal samo v 2- in 4-vratnih limuzinskih različicah.
Za oblikovanje prvotnega passata (izdelanih približno 2,5 milijona primerkov) je poskrbel slavni Giorgetto Giugiaro, ki je takrat oblikoval celotno novo generacijo (golf, scirocco in passat) spredaj gnanih modelov znamke Volkswagen. Passat je takrat simboliziral povsem nov poizkus prodora znamke Volkswagen v srednji razred, kjer se ji pred tem ni uspelo etablirati. Passatu (dolžina: 4290 mm, širina: 1615 mm, višina: 1360 mm, medosna razdalja: 2456 mm) so bile zvezde ob rojstvu veliko bolj naklonjene kot njegovim predhodnikom, morda tudi zaradi prejetih naprednih genov (prednji pogon, sodobna kombilimuzinska zasnova), svoj delež pri uspehu pa je prispevala tudi ugodna prodajna cena, 9.060 nemških mark. Nad njim se je nahajala 1,6-litrska različica z vgrajenim bencinskim motorjem, ki je lahko mobiliziral 55 kW (75 KM) pogonske moči. Kupcem so takrat ponudili tudi top različico s 63 kW (85 KM) pogonske moči ter 'economy-class' različico z vgrajenim 1,5-litrskim dizelskim motorjem (37 kW/50 KM). Mogoče se vam zdijo te številke, ki pričajo o razpoložljivi pogonski moči nizke, vendar ob tem pozabljate, da je prvi passat predstavnik pravih 'lahko kategornikov' z maso v območju od 860 do 995 kg. Danes je od njega težji že vsak kompaktni polo.
Za dokončni preboj modela passat v srednjem razredu pa niso zaslužne kombilimuzinske in limuzinske različice, za ta uspeh in današnje ustoličenje v njegovem razredu je zaslužen predvsem prihod (leta 1974) karavanske različice, ki ima pri znamki Volkswagen že tradicionalno in zelo razumno oznako variant. S to oznako, ki poudarja splošno znano praktičnost karavanov, so nekoč zelo dobro shajali tudi pri znamki Audi, dokler niso poskrbeli za zmedo v lastnih vrstah, ker so prej uveljavljeno kombilimuzinsko hišno oznako avant pričeli uporabljati pri serijskih karavanih.
Uspeh modela passat ni nekaj samoumevnega, predstavlja pa posledico dolgoletnega nemškega truda pri modelnih generacijah (B1, B2, B3, B4, B5, B5+), kjer so s konstantnimi, včasih tudi malenkostnimi izboljšavami dosegli nivo varnosti, udobja in kvalitete, ki ga pri ostalih avtomobilskih znamkah v tem segmentu težko dosegajo, zato Volkswagnov passat ostaja merilo za vse proizvajalce avtomobilov, ki želijo resno nastopiti v srednjem razredu.
Prvi Volkswagnov predstavnik srednjega razreda (VW 1500/1600 – ljudsko ime: 'Traurige Lösung' ('žalostna rešitev')) ni bil ravno najbolj priljubljen pri kupcih, podobno so kupci sprejeli tudi NSU-jevo 'kukavičje jajce' (volkswagen K70 / 1970 - 1975, prvi serijski volkswagen s prednjim pogonom in vgrajenim vodno hlajenim bencinskim motorjem). Povsem neuspešno se je na tržišču trudil tudi model 411/412 (tip 4 / 1968-1974). 'Der Nasenbär' (koati ali nosati medved), kot so mu rekli prijateljsko naklonjeni Nemci (manj prijateljsko razpoloženi so mu rekli 'Vier Türen, elf Jahre zu spät' (411: '4 vrata, 11 let prepozno')) je imel leta 1968 bolj slab sloves med potrošniki, ki jih tehnološko zastareli 'Über- Käfer' (4-vratna 'fastback' limuzina) nikakor ni mogel pridobiti na svojo stran.
Julija 1973 je Volkswagen predstavil naslednika modelov »1600« in »411«. Sodobna limuzina s poševnim zadkom s pogonom na sprednji kolesi in tekočinsko hlajenim, spredaj prečno vgrajenim vrstnim motorjem je napovedala novo obdobje. Doslej so v Volkswagnovih vozilih namreč prevladovali zadaj vgrajeni, zračno hlajeni bokser motorji, s Passatom pa se je začelo obdobje pogona na sprednji kolesi in spredaj vgrajenih motorjev. Prihodnost je pripadala Passatu z dobro premišljenimi pogonskimi in karoserijskimi rešitvami. Za njegovo okretnost so takrat skrbeli bencinski motorji z močjo do 63 kW/85 KM. Da pa bodo čez nekaj generacij tam brneli motorji, kot sta npr. V6 TDI s 132 kW/180KM ali W8 z 202 kW/275 KM, si ni mogel predstavljati nihče. Prvi Passat je bilo vozilo za pet oseb, z dvema ali štirimi vrati. Kupci so lahko izbirali med tremi bencinskimi motorji z dvema različnima gibnima prostorninama. Januarja 1974 je največje transportne naloge prevzel Passat Variant, ki je s svojo dolžino in prilagodljivostjo tudi kmalu postal uspešnica. Zasnova modela se je izkazala za priljubljeno: že v prvem polnem prodajnem letu (1974) se je za nakup Passata odločilo 133.000 kupcev, decembra 1976 pa je prodaja presegla milijon.
Ko je leta 1977 Volkswagen izvedel klasično prenovo prve generacije Passata ter tako poudaril njegov stil in izboljšal aerodinamičnost. Odtlej so njegovo zunanjost zaznamovale plastične obloge odbijačev, njegovo notranjost pa izboljšana ergonomija številnih sestavnih delov. Marca 1978 se je ponudbi pridružil motor, ki je bil ravno takrat zelo priljubljen 1,5-litrski dizelski motor (37 kW/50 KM), ki je s povprečno porabo 7,5 l napovedal val varčnih avtomobilov. Aprila 1980 je izdelava Passatov dosegla dvomilijonski mejnik. Jeseni istega leta, ko so na trg uvedli naslednika, si je Passat z 2,6 milijona izdelanih vozil že zagotovil mesto v zgodovini avtomobilizma.
Druga generacija uspešnice srednjega avtomobilskega razreda je začela osvajalni pohod novembra 1980. Novi model je bil večji, prestižnejši in bolj odrasel. Poleg tega se je Passat takrat ločil od Audija 80 in ubral samostojno pot. Ohranil je priljubljeno limuzinsko obliko, istočasno pa so predstavili tudi novo izvedbo Passata Varianta. Oba modela sta navdušila s tehničnimi lastnostmi, zlasti z novo zadnjo premo s povezanima vodiloma. Prenovljeni model se je ponašal tudi z novim, zelo gospodarnim 1,6-litrskim dizelskim motorjem s 40 kW/54 KM. Že avgusta 1982 so moč turbodizelskega motorja povečali na 51 kW/70 KM. Že takoj ob uvedbi na trg je bilo model prvič mogoče kupiti tudi v petvaljni bencinski izvedbi (85 kW/115KM). Istega leta je premiero doživela klasična limuzina Passat s štirimi vrati in običajnim prtljažnikom. Obenem je program teh modelov vključeval vedno več tehnološko visoko razvitih sestavnih delov. Od leta 1984 je bilo mogoče kupiti model Passat Variant GT syncro s štirikolesnim pogonom. Naslednjega leta je vozilo znova doživelo celovito prenovo, s tekočega traku je zapeljal trimilijonti primerek Passata, izdelali pa so tudi prvi Passat z uravnavanim katalizatorjem (66 kW/90 KM). Takrat najhitrejši (200 km/h) Passat je poganjal 2,2-litrski pet valjni motor (100 kW/136 KM). Marca 1987 je proizvodnja dosegla novo mejo štirih milijonov izdelanih vozil.
Spomladi 1988 je v avtomobilske salone zapeljala tretja generacija vozil Passat in Passat Variant. Model je odlikoval povsem nov design, znatno se je povečal, medosna razdalja se je podaljšala, motor pa je bil vgrajen prečno. Hkrati je spet potekala tudi predstavitev novega Varianta. Obema modeloma je bila skupna odlična aerodinamika. Junija 1990 je s tekočega traku zapeljal že Passat z zaporedno številko 5 milijonov.
Naslednji vrhunec: poleti 1991 se je prvič predstavil VR6, 2,8-litrski motor s 128 kW/174 KM, ki je v limuzinski izvedbi dosegel najvišjo hitrost 224 km/h, v različici Variant pa 218 km/h. Po več kot 1,6 milijona izdelanih vozil te generacije je Volkswagen poleti 1993 predstavil naslednjo generacijo Passata. Natanko dvajset let po uvedbi tega modela je bilo izdelanih že 6,2 milijona vozil.
Passat četrte generacije je zapeljal na ceste jeseni 1993. Namesto skoraj sklenjenega prednjega dela ga je odlikoval bolj klasična mreža hladilnika. V samo treh letih je Volkswagen prodal 700.000 vozil te na mnogih področjih izboljšane generacije modelov Passat in Passat Variant. Za pasivno in aktivno varnost potnikov so poskrbeli čelni zračni blazini za voznika in sovoznika, zategovalnika sprednjih varnostnih pasov in antiblokirni sistem (ABS). Tehnično revolucijo pa je leta 1993 sprožil motor s kratico TDI. Turbodizelski motor z direktnim vbrizgavanjem (66 kW/90 KM) je dosegal hitrosti do 178 km/h; povprečna poraba je znašala le 5,3 l (Variant 5,4 l). Februarja 1996 so program TDI dopolnili s štirivaljnim 1,9-litrskim motorjem z 81 kW/110 KM.
Passat pete generacije, ki so ga predstavili avgusta 1996, je zaznamoval novo dobo te modelske serije, saj so kakovost, varnost in udobje dosegli raven, ki je v mnogočem zabrisala meje z avtomobili višjega razreda. Nova karoserija je bila popolnoma pocinkana in izredno vzvojno toga, čemur je ustrezala tudi povsem na novo oblikovana notranjost. Novost na podvozju je bila štiri vodilna zadnja prema, v vozilo pa so zaceli vgrajevati tudi stranski zračni blazini. Osnovno različico Passata je poganjal 1,6-litrski aluminijasti motor (74 kW/100 KM), dve od drugih privlačnih možnosti pa sta bila novi 2,3-litrski V5-motor s 110 kW/150 KM (od septembra 1997 dalje) in prav tako zmogljiv V6 s 142 kW/193 KM. Na Ženevskem avtomobilskem salonu se je marca 1997 premierno predstavil prenovljeni Passat Variant. V naslednjih mesecih so postopoma dopolnjevali in izboljševali ponudbo opreme in motorjev. Leta 1998 sta se družini motorjev pridružila prvi TDI s sistemom vbrizgavanja preko sob s tlačilkami (85 kW/115 KM) in V6 TDI s 110 kW/150 KM.
Oktobra 2000 je Volkswagen predstavil šesto generacijo Passata. Usmerjenost v prihodnost nakazujeta žlahtna kromirana mreža hladilnika in novo oblikovan zadek z izrazitimi zadnjimi lučmi. Kakovost karoserije dosega najboljše ocene v srednjem razredu. Serijskim čelnim in stranskim zračnim blazinam so se pridružile se opcijske stranske zračne blazine za glavo. Mnogo opreme, npr. avtomatska klimatska naprava, se je s seznama dodatne opreme postopno preselilo na seznam serijske opreme.
Avtor: Marko Miklavc